Mihael Stare – od kramarja do graščaka

Rodil se je 23. septembra 1790 v Strahinju pri Naklem, po domače pri Dvak. Veščini pisanja in branja je pridobil doma in v župnijski šoli v Naklem. 15 mesecev je hodil v ljudsko šolo v Trgu (Feldkirshen) na Koroškem in se naučil nemščine. S trgovanjem se je seznanil na sejmih pri očetu Janezu. Devetnajstleten se je v Naklem poročil z Nežo Markič in 5. marca 1811 se jima je rodila hči Marija.

Mihael Stare s sinovi iz drugega zakona

Mihael Stare s sinovi iz drugega zakona

V času Ilirskih provinc je obogatel s preprodajo denarja in drugega blaga. Okoli leta 1812 se je družina preselila v Veliki Mengeš št. 81. Leta 1813 se je rodil sin France, 1815 hčerka Neža, 1816 pa sin Janez. Istega leta je Mihael Stare kupil hišo v Velikem Mengšu št. 89, ki se je je zaradi njegovega trgovanja prijelo ime pri Kramarju. V njej je odprl trgovino, gostilno in pivovarno. Za gradnjo pivovarniških prostorov je postavil še eno prvih opekarn na Kranjskem. Leta 1830 je od Franca Pirka iz Kamnika kupil posestvo nekdanje civilne bolnišnice. Štiri leta pozneje, 1834, mu je umrla žena. Istega leta je po velikem mengeškem požaru razširil opekarno in prvi pokril strehe svojih poslopij s strešniki in ne več s slamo.

Opekarna Mengeš

Opekarna Mengeš

Leta 1835 se je ponovno poročil, in sicer z Marijo Jelovšek, hčerjo premožnega posestnika Antona Marka Jelovška z Vrhnike. Rodilo se jima je šest sinov: Alojzij, Mihael, Anton, Ferdinand, Jožef, Feliks in hči Frančiška. Kramarjevo hišo je prepustil sinu Janezu iz prvega zakona, sam pa je kupil in obnovil mengeški Spodnji grad, Veliki Mengeš 44, in se leta 1840 preselil tja. Leta 1843 je obnovil kapelo v stavbi pod hribom. Na gradu je odprl trgovino z vinom na debelo in proizvodnjo žgane pijače. Od Jožefa Rudeža je kupil še Zgornji grad in graščino v Dragomlju. Po požaru leta 1842 je tudi tega v celoti obnovil.

Zgornji grad

Zgornji grad

Po letu 1835 se je ukvarjal z zakupom raznih davščin (cestnin, mitnin, vodarin v Ljubljani in na Vrhniki). Med letoma 1845 in 1847 sta z Benjaminom Pichlarjem zgradila prisilne delavnice v Ljubljani, med 1847 in 1849 ljubljanski kolodvor, v letih 1850 in 1860 je s štirimi družabniki ustanovil sindikat za odkup užitnin in mitnin za Kranjsko, Štajersko ter nekaj časa tudi za Prago, Linz in Dunaj. Pisarna sindikata je bila v Gradcu, vodil pa jo je Anton Dekleva iz Postojne.

Spodnji grad z Gobavico

Spodnji grad z Gobavico

Leta 1853 in 1854 sta s Prašnikarjem iz Mekinj zgradila največjo državno smodnišnico v Kamniku. V letih 1862 in 1863 sta gradila železniške proge Beljak–Franzenfest, Brenner–Brixen in tirolski del do italijanske meje.

Leta 1870 je kupil grad Kolovec in ga prepisal na svoje otroke iz drugega zakona.