Obdobje Julija Stareta
Julij Stare se je 10. julija 1874 poročil z Marijo Germ iz Novega mesta. Nastanila sta se v Kamniku v nekdanjo Svetlinovo hišo – to je s kompenzacijsko pogodbo kupil od svoje matere, ki jo je ta leto poprej skupaj s Svetlinovo pivovarno kupila od Marije Svetlin. V izognitev konkurenci mati Marija v 6. členu kompenzacijske pogodbe prepoveduje sinu gradnjo oziroma postavitev pivovarne v Kamniku.
Poleg hiše št. 93, v kateri sta stanovala in v kateri je bila točilnica, pozneje pa gostilna, sta imela v lasti v Kamniku še hiše št. 95 do 98 in hišo št. 102. Leta 1875 je Julij Stare prijavil točilnico piva, vina, žganja in prodajo kruha. Leta 1878 je prijavil kisarno, ki jo je uredil v bivši Svetinovi pivovarni. Čez tri leta, 1881, je razširil proizvodnjo in prijavil izdelavo žganja, likerjev Rosoglie in ruma. Po letu 1882 so prijavili tudi gostilno, ki jo je vodila Julijeva žena Marija.
16. maja 1890 je Julij Stare prevzel vodenje pivovarne v Mengšu, njen lastnik pa je postal leta 1892. V njegovem času je mengeška pivovarna prerasla v industrijsko. Na novo so pozidali številna pivovarniška poslopja in uvedli novo tehnologijo.
V 90. letih 19. stoletja je Julij Stare kupil po Slovenskem številne hiše in v njih odprl t. i. zaloge piva. Bile so v Moravčah, Hrašah, Motniku, Kolovratu, Škofji Loki, Ljubljani … in so oskrbovale s pivom svojo okolico. Zato se je precej zadolžil v Ljudski posojilnici Ljubljana.
Češki hmelj je zamenjal s hmeljem iz Savinjske doline, nekaj pa so ga pridelali tudi v Mengšu. Volovsko vprego za vrtenje mešalcev je nadomestil parni stroj lokomobil. V pivovarni so poleg čeških pivovarjev delali tudi domači delavci.