Pivo je splošno priznana in priljubljena alkoholna pijača, zvarjena iz poljščin, ki vsebujejo škrob, in z dodatkom različnih začimb. V sodobnem času so najpogostejše sestavine piva ječmenov slad, hmelj, kvas in nepogrešljiva kakovostna voda.

Slad nastane tako, da z vodo namočeno zrnje žita pustijo kaliti. Potem kaljenje s segrevanjem na 80 do 110 °C prekinejo. Višja ko je temperatura, temnejše je kaljeno žito (slad) in tako tudi pivo.

Po enem mesecu zorenja slad zmeljejo in vmešajo v štirikratno količino vode, kar je t. i. drozganje. Pri segrevanju drozge se snovi pod vplivom encimov razgradijo in jih imenujemo ekstrakt, tekočino pa sladico. Precejeno sladico segrevajo v bakrenih kotlih, pri čemer dodajo za začimbo hmelj.

Sledi ohlajanje, prezračevanje s sterilnim zrakom in dodajanje kvasa, ki povzroči alkoholno vrenje ali fermentacijo. Uporabljata se dve vrsti kvasovk: kvasovke spodnjega vrenja pri 5 do 10 °C in kvasovke zgornjega vrenja pri 12,5 do 25 °C. Pri tem v sladici nastajajo alkohol, ogljikov dioksid in toplota. Rezultat je mlado pivo, ki ohlajeno na -1 do 0 °C zori.

Po končanem zorenju pivo prefiltrirajo, pasterizirajo in z njim napolnijo steklenice, sode in pločevinke. S pasteriziranjem podaljšajo njegov obstoj.